[ Pobierz całość w formacie PDF ]
sajajo. Razbijajo posodo in vse, kar jim pride pod roko.
Derejo se, da jih sli0 i vsa soseska. Tepejo eno in otro-
ke, in se bolj malo zmenijo za to, kod pade. Drugi spet
vse sproti zapravijo, druina hodi pa lana, naga in
bosa. In so celo tak0 ni, ki si doma privo0 ijo zakonske
trikotnike! ivijo tako reko z dvema enama, pod eno
in isto streho. Ali pa meni ni tebi ni pustijo eno, ki se
jim je na lepem zazdela prestara, in si vzamejo kak0 no
mlado trapo, brez pardona. Takih je ni koliko. No, to je
svinjarija! Take bi on dal postrelit ali pa vsaj na prisilno
delo, da bi bilo kaj haska od njih.
67
AROMETI
BESeDA
To je seveda isto druga stvar. Ti pokvarjenci ne vedo,
da so stvari, ki jih nihe ne sme oskruniti. Stvari kot
dom. ena. Druina. Dobro ime. Vera. Mogoe ne? Na
vse to je res treba nenehno gledati, tudi e si kdaj dovo-
li0 kak0 no bagatelo, pa seveda imbolj diskretno. Kar ne
ve0 , te ne boli! Pametne so ene, ki se ravnajo po tej
ljudski modrosti, nikoli jih ne vre glavobol.
O, prekleta glava, kako je obutljiva! Samo malo pre-
hitro jo nagne, pa ga useka na senceh in nad tilnikom,
da kar zamii.
Resnik je vsebino belega kvadratka stresel na liko,
s kavo je preplavil zdravilni beli strup in si ga sunkoma
stresel na jezik. Potem ko je papir besno zmekal v pesti
in kepico zabrisal naravnost v vedro z umazano vodo,
saj je od nekdaj dobro meril, je skremenega obraza z
vso ostalo kavo v skodelici ogabno grenkobo poplaknil
z jezika, odloil liko in vstal.
Hvala ti, Lina, je tvegal ponino in s trohico skesa-
nega trepeta v glasu. Dobra kava je bila in zdravila sem
bil potreben ... Greva, Tine.
Hvala za zajtrk, gospa, je rekel 0 e Tine in tudi vstal.
Danes bomo kmalu doma, je dodal in se odpravil k
vratom.
Sreno, mu je tiho zaelela Resnikova ena Lina in
stopila zaklenit za njima.
68
AROMETI
BESeDA
To podjetje je hudi, je Tine s praga 0 e zamrmral
kakor sam zase, potem se je odlono spustil po veran-
di in po stopnicah zropotal dol. Zdaj mu ni treba ve
tako paziti. Prekleti Resnik. Taka votla pojava, tak0 en
puhel domi0 ljavec, pa ima eno, kakr0 na je gospa Lina!
Obstal je na betonskih tleh dvori0 a.
Kak0 no krasno jutro.
Kozolci. Temni, molei, z roso pod seboj. Vogel hos-
te na klancu nad vasjo, tih, miren v prvem soncu. Valo-
vea gmajna 0 e prazna. A kmalu se bodo povsod klicali
in podili pastirki. Vitki zvonik farne cerkve nad hi0 ami
prislonjen ob nebo. Meikajoe vrbe za potokom pod
klancem. Nizko nad reko tam dale spodaj vatasti, po-
nekod pretrgani trak megle. Iz doline ob vodi na obzor-
ju e vstaja zeleni hrib, dobrovoljen, nabrit, zguban
oak. Prahu 0 e ni. Tudi najti0 ji glas ostro odjekne v spo-
kojnem ozraju rane ure. Hi0 e ovija posebna aroma,
toplota iz hlevov, jemenova kava iz kuhinj, jutranji
zadah utrujenih, komajda naspanih teles. Iz rpalk vod-
njakov ob hi0 ah bistra hladna voda kakor dobra volja.
Dan, da si ga vesel. In sebe. In ivljenja, je pomislil
Tine, in blagodejen mir se je razlil v njem.
Gri na koncu verande so se odprla in zaprla vrata.
Resnikovi koraki na stopnicah. Ona se ni ve pokazala.
Zdaj e lahko vge motor.
69
AROMETI
BESeDA
Tine je stopil na drugo stran ceste, kjer je akal avto.
Spustil se je na svoj sede, zavrtel okno 0 e malo vi0 e in
odprl vrata na oni strani. Motor je zagodel. Resnik se je
e odkrehaval na dvori0 u.
Kradoma je pogledal proti oknom Resnikove spalni-
ce. Kakor je priakoval: temna senca za robom zavese.
Ona, Resnikova Lina. Najbr ji je e al, da ni mou pri-
vo0 ila niti ene besede. Siromak, kako ga izkori0 ajo v
tem njegovem podjetju! Pa 0 e zdravja je skrhanega,
kako zaradi nenehnega ivnega napora trpi njegova
glava! Skrben oe. Dober mo. Ja, tudi mo je dober.
Samo ko ga enske, te brezvestne malopridnice, ne bi
zasledovale s tak0 no vztrajnostjo!
Tine je nesli0 no vzdihnil sam pri sebi.
Prekleto ivljenje. Prekleti svet.
Prijel je za prestavo, in Resnik se je 0 e preme0 al na
sosednjem sedeu, ko je avto e zdrknil po hladni,
izsu0 eni cesti.
Po Ceneta danes ne greva, je pripomnil Resnik. Saj
ve0 , ne?Tine je pokimal.
Grue poljancev, mo in fantov v starih, razhojenih
evljih in pono0 enih srajcah, nekatere brez zgornjih
gumbov, pa deklet v predpasnikih in z ruto na glavi, vse
okroglih, rdeih lic in nasmejanih oi, so se ustavljale na
robu ceste, da so ju spustile mimo. Tudi pozdravljali so,
kajti Resnika so poznali, zlasti starej0 i, in dreveneli
70
AROMETI
BESeDA
sprio vanosti njegove slube in hitrosti snane, hitee
olimpije, ki je kakor uren, marljiv hro0 drala po svet-
lem traku sredi itnih polj. Sreevala sta tudi vozove z
vpreenim parom konj ali z eno smo mono kobilo.
Dlje sredi 0 iroko razgrnjenega polja so kmetje z voli vo-
zili na njive in travnike.
V vaseh so se otroci sku0 trani in neumiti, a zdravih,
vrstih lic podili okoli in preganjali koko0 i, race in gosi,
ki so se vselej frfotaje razbeale pred vozilom. Ponekod
so se tudi pra0 ii pasli okrog kak0 ne bolj ali manj za-
pu0 ene, 0 e s slamo krite bajte. Resnik je na prvi pogled
preraunal, koliko tehta ta ali oni rilec, ki se je zaude-
no dvignil, e je Tine sluajno prav tedaj zahupal; pri
tem je vedel tudi e odstotek iste masti, mesa in kala
ivali.
Ne krmijo jih dosti dobro, je ponavadi ugotavljal in
karajoe zmajeval nad njimi. Ljudje so stra0 ansko za-
ostali! Ne zdrma0 jih in jih ne zdrami0 ! e bi le malo
raunali, osnovno0 olsko, bi br sprevideli, da bi se jim
presneto splaalo, ko bi bolj gledali, kako krmijo pra-
0 ie. Ali pa teleta, na primer. e bi dajali ivini mleko, ki
jim v skledah in latvicah stoji po shrambah, da se jim
tjavdan kisa in siri, bi imeli neznanski hasek od tega,
takoj izraunljiv v 0 tevilkah. Saj bi mleko lahko prej 0 e
posneli in si iz smetane zgnetli surovo maslo. Kako ce-
njeno je dobro domae maslo! In na trg sploh nimajo
71
AROMETI
BESeDA
dale. Lepo bi ga prodali, posneto mleko pa je za ivino
ravno tako dobro kakor polnomastno. Beljakovine osta-
nejo, in teh je mlada ivina potrebna. No, zadnji je pi-
salo v Kmekem vestniku ...
Nazaj grede bi ga pobral v Novem dolu, je Tine
tre0 il v Resnikovo razmi0 ljanje. Z drugim vlakom pri-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]