[ Pobierz całość w formacie PDF ]
To pa je v nasprotju s prej0 njim stavkom in pomeni,
da tudi babi priznava, da Bog nekaj prideluje.
Stalno zaideva na vpra0 anje, kaj Bog prideluje. Vede-
nje, kaj Bog prideluje, je predaleã od mojih predstav,
zato predlagam, da se vrneva na vpra0 anje, kam Bog po-
spravlja tisto, kar prideluje?
Bog je bitje iz onostranstva. V nekem ãasu je ustvaril
vesolje in mogoãe ga bo tudi nekoã ukinil. Onostranstvo
je trajnej0 e, obenem pa je Bog duhovno bitje onostranst-
va. Meni se zdi verjetneje, da bo pridelek stvarstva
shranjen v onostranstvu.
V onostranstvo se najbrÏ lahko seli le pridelek stvar-
stva, ki je v duhovni obliki.
V stvarstvu je ãlovek zavestno bitje. Lahko bi rekla, da
je ãlovek sestavljen iz materialnega sveta in iz duhov-
nosti ali du0 e. Na0 e zavedanje je najveãja vrednota, ki jo
217
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
poznam, zato domnevam, da je edino na0 e zavedanje in
na0 a duhovnost tisto, kar bi se lahko selilo v onostran-
stvo kot boÏji pridelek. âe hoãe stvarstvo imeti pridelek,
ãe se hoãe ta pridelek preseliti v onostranstvo, je edini
meni dojemljiv naãin ta, da se na0 a duhovnost ob smr-
ti osvobodi telesa in se preseli v onostranstvo.
Ljudje si teÏko predstavljamo, kak0 na naj bi bila na0 a
zavest brez na0 ega telesa.
V kolikor obstaja zavest brez telesa, ki jo imenujeva
Bog, da sva omenjala tudi druga duhovna bitja stvar-
stva, potem ni razloga, da brez telesa ne bi mogla obsta-
jati tudi na0 a zavest.
To pomeni, da obstaja moÏnost na0 ega posmrtnega
Ïivljenja?
Posmrtno Ïivljenje je nam nekaj oddaljenega in na0 e
predstave o tem so skromne. âe obstaja posmrtno Ïiv-
ljenje, domnevam, da to ni preprosto nadaljevanje tu-
zemskega Ïivljenja, ampak se nivo na0 ega zavedanja in
bivanja dvigne.
Da bova dojela razlog omejenosti na0 ih predstav, si
bova spet pomagala z bikom in torerom. Biku lahko 0 e
tako razlagamo, da ima tisti slabotni in nepomembni
ãlovek, ki mu pravimo torero, zelo nevarno oroÏje, ime-
218
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
novano razum, bik tega ne bo uvidel in spoznal. Bik Ïivi
na stopnji dojemanja, kjer ne more prepoznati ãloveko-
vega razuma.
NajbrÏ tudi mi Ïivimo na nivoju, kjer ne moremo pre-
poznati bistva onostranstva, zato je vsako naprezanje
nesmiselno, podrobno razlaganje onostranstva pa
sme0 no in naivno. Bivamo paã na nivoju ,bika , brez
moÏnosti prepoznavanja onostranstva, vsaj dokler se ne
znajdemo tam.
Tvoji argumenti so prepriãljivi. Oãitno prihajava na rob
najinih sposobnosti dojemanja. Kak0 na 0 koda, pa 0 e to-
liko svetov in dogajanja slutiva za obzorji najinega do-
jemanja.
O onostranstvu imava zelo skromna neposredna
Stvarnikova sporoãila, skoraj jih ni. Edino, kar nama os-
tane, je nekaj sporoãil iz Svetega pisma. âe Ïe iz dejstev
vidnega stvarstva ne moreva dojemati onostranstva,
nama ostane to, da se potrudiva razmeti, kaj nama ta
sporoãila sporoãajo. Mogoãe nama dajo kak0 ne dodat-
ne informacije, ki nama bodo pomagale pri dojemanju
onostranstva.
Resniãnosti teh zapisov najbrÏ ne bova mogla preveriti,
lahko pa se jih vsaj potrudiva prebrati in razumeti. Re-
kel si, da so vsa sporoãila Svetega pisma namenjena
ljudem z namenom, da jih ljudje sku0 ajo razumeti.
219
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
Tako je. Prouãevanje teh zapisov nama lahko poma-
ga oblikovati najin osebni odnos do pojava onostran-
stva.
âe bodo zapisi Svetega pisma o onostranstvu logiãni in
se bodo dopolnjevali, jim je smiselneje verjeti, kot ãe bi
bili nelogiãni in nezdruÏljivi.
NajbrÏ ima0 v mislih kak0 ne konkretne zapise iz Sve-
tega pisma o onostranstvu?
Predlagam, da za zaãetek prebereva, kaj govori Sveto
pismo o obstoju vic. Logiãno mi je, da Sveto pismo
govori o nebesih kot simbolu ,dobre Ïetve mojega smi-
selnega delovanja v Ïivljenju in o peklu kot ,plevelu
mojih stranpoti, ne razumem pa, zakaj nama je potreb-
no vedeti o vicah, kot neãemu med peklom in nebesi?
NajbrÏ si na kak0 en naãin predstavlja0 vica. Zakaj ne
bi kar ti poskusil razloÏiti svojega dojemanja vic.
Prav. Vsi ljudje na Zemlji delamo poleg dobrih tudi ne-
moralna dejanja. Kadar se teh dejanj zavedamo, nas ta
dejanja Ïe na Zemlji navdajajo z obãutkom krivde. Po
smrti teh dejanj najbrÏ ne pozabimo, temveã se jih zave-
damo 0 e bolj poglobljeno, vkljuãno s posledicami teh de-
janj. Na0 o sreão po smrti torej bremenijo grehi, ki smo
jih zagre0 ili na Zemlji. Te pregrehe poãasi pozabimo in
preidemo v nebesa.
220
âLOVEK SEM USTVARJAM
BESeDA
[ Pobierz całość w formacie PDF ]